USPOSABLJANJE UČITELJEV

NAČRTOVANJE POUKA

Model vzvratnega načrtovanja pomaga učitelju, da ostane osredotočen na vredne cilje učenja. Če je cilj, denimo, da učenci razmišljajo kritično in ustvarjalno, to zavezuje učitelja, da v procesu učenja omogoča kritično in ustvarjalno obravnavo učne vsebine.

Grant Wiggins

V letu 2000 smo v okviru prenove šolstva v Sloveniji skupaj s kolegi svetovalci na Zavodu RS za šolstvo postavili model vzvratnega načrtovanja učnega procesa, ki podpira aktivno učenje in omogoča učitelju, da je ves čas osredotočen na dolgoročni cilj razvijanja kritičnega in ustvarjalnega mišljenje pri učencih. Poudarek je na opredelitvi ciljev učenja s pomočjo taksonomij in klasifikacij, ki torej presegajo zgolj memoriranje, ampak zahtevajo uporabo in s tem tudi razvoj mišljenja na različnih zahtevnostni stopnjah, pa tudi uporabo in s tem razvijanje sodelovalnih, komunikacijskih, raziskovalnih in drugih veščin, potrebnih za uspešno življenje in delo v sodobnem svetu. Za tako opredeljene cilje nato načrtujemo z njimi uglašene didaktične dejavnosti, ki učencem omogočajo izgrajevati pričakovano znanje in veščine pa tudi odnos do učenja in do obravnavane vsebine, hkrati pa opredelimo tudi ustrezne preizkuse znanj, ki bodo nudili formativno podporo učenju in bodo služili kot dokaz, da učenec napreduje proti opredeljenim ciljem. Za vsako vrsto preizkusa znanja pripravimo opisne kriterije, ki bodo kažipot učencem v procesu učenja, s pomočjo katerih bodo bolje razumeli, kakšno znanje pričakujemo od njih in kakšna naj bo njegova kakovost, služili pa bodo tudi kot opora za pripravo povratnih informacij posameznemu učencu tako s strani učitelja kot vrstnikov.

Od tedaj sem usposabljala osnovnošolske in srednješolske učitelje in ravnatelje širom po Sloveniji, nudila podporo svetovalcem Zavoda RS za šolstvo in Centra RS za poklicno izobraževanje, delala pa sem tudi z učitelji, ravnatelji in svetovalci v Italiji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.

SPREMLJAVA POSAMEZNIKOVEGA NAPREDKA – UČENČEV PORTFOLIO

Portfolio ni le mapa, v katero učenec odlaga naključne izdelke, ki nastajajo pri učnih urah, ampak je vedno zgodba o uspehu posameznega učenca v nekem obdobju učenja. Nudi globlji uvid v trud, ki ga je posameznik vlagal v učenje, v njegova močna področja in področja rasti, v napredek v njegovem znanju in veščinah v odnosu do opredeljenih ciljev in standardov znanja, pa tudi v dozorevanje posameznika in njegovega odnosa do učenja ter do obravnavane vsebine.

S. Sentočnik

V letih od 1999 do 2004 sem na Zavodu RS za šolstvo vodila projekt Refleksivna edukacija, v katerem smo skupaj s svetovalci in učitelji različnih predmetnih področij razvili referenčni okvir za učenčev portfolio, ki omogoča učencu na strukturiran način spremljati lasten napredek, zbirati in izbirati dokaze o tem, kako kakovostno se uči, vrednotiti in predstavljati svojo učno pot in načrtovati izboljšave. Uporaba portfolia omogoča individualizirani pristop k poučevanju in opolnomoča učence k prevzemanju nadzora nad svojim učenjem in odgovornosti zanj. Predpogoj, da portfolio pri pouku zaživi, je učni proces, ki je naravnan na učenca in spodbuja njegovo aktivno učenje, uporaba avtentičnih nalog, ki učence spodbujajo k reševanju kompleksnih problemov, za kar mora uporabiti celovito in dobro povezano znanje, pa tudi kritičnost, ustvarjalnost in druge t.i. veščine 21. stoletja (angl. soft skills).
Od tedaj sem usposabljala svetovalce Zavoda RS za šolstvo in Centra RS za poklicno izobraževanje, vzgojiteljice v vrtcih ter osnovnošolske in srednješolske učitelje po Sloveniji in v Italiji pa tudi mentorje vajencem v podjetjih o smislu, pripravi, vodenju in uporabi portfolia oz. vajenčevega dnevnika

ŠOLSKI RAZVOJNI TIMI

(osnovna šola, gimnazija, srednje poklicno in tehnično izobraževanje)

• operacionalizacija učnih ciljev (kognitivnih, socialno-čustvenih, psihomotoričnih, metakognitivnih) s pomočjo taksonomij
• opredelitev didaktičnih dejavnosti, ki učence vodijo do učnih izidov ter pi njih razvijajo sodelovalnost, medsebojno pomoč, ustvarjalnost, organizacijo učenja, asertivnost pri reševanju problemov, sporazumevalne veščine, kritično presojo virov
• priprava opisnih kriterijev
• priprava orodij za formativno preverjanje v podporo kakovostnega učenja– sestava nalog in vprašanj (zagotavljanje veljavnosti preverjanja in formativnega značaja orodij)
• priprava in uporaba učenčevega portfolio za posameznikovo spremljanje lastnega napredka in razvijanje zdravo kritičnega odnosa do učne snovi in do lastnega učenja
• uporaba pristopov in orodij za uveljavljanje pozitivne discipline.

STARŠI

Kako doseči, da boste “slišali” svoje otroke in bodo otroci “slišali” vas – uporaba pristopov in orodij pozitivne discipline v izogib merjenja moči in uporabe kaznovalnih metod. Kako otroka naučimo, da prevzame odgovornost za svoje ravnanje in svoja dejanja, vključno z učenjem.